Prošnjo izrečemo, kadar od koga kaj želimo. Izrekamo jo na različne načine (nevljudno in vljudno):

• Kaj tu piše?
• Prosim, da mi poveš, kaj tule piše.
• Mi lahko poveš, kaj tule piše?
• Bi mi lahko povedal, kaj tule piše, prosim?

Prošnjo lahko tudi napišemo:

• na list papirja,
• po elektronski pošti,
• po telefonu kot SMS sporočilo.

To, kako jo napišemo, je odvisno od tega, komu je namenjena. Prošnja, ki jo pišemo sorodnikom in znancem, je NEURADNA prošnja.

Prošnja ima pet delov:

1. kraj in datum pisanja (desni kot zgoraj, lahko tudi izpustimo)
2. nagovor (levo ali na sredini) - ZAPOMNI SI: Če je za nagovorom klicaj, začnemo poved z veliko začetnico. Če je za nagovorom vejica, začnemo poved z malo začetnico.
3. vsebina (napišemo, zakaj prosimo)
4. pozdrav (pod vsebino, ni obvezen)
5. podpis (desno spodaj)

Z zahvalo izrečemo komu svojo hvaležnost za nekaj, kar je naredil za nas. Izrekamo jo prijazno in spoštljivo.

Primeri:

• Hvala, da si mi pomagala.
• Hvala lepa za darilo.
• Iskreno se ti zahvaljujem, da ste mi posodili knjigo.
• Zahvaljujem se vam za sodelovanje.
• Hvaležen sem ti za tvojo pomoč pri šolskem delu.

Zahvalo pišemo, kadar se pisno zahvaljujemo. Pisna zahvala ima pet delov:

• kraj in datum pisanja,
• nagovor,
• vsebino (zahvalo in za kaj se zahvaljujemo),
• pozdrav, 

            ZAPOMNI SI: Če zapišemo v pozdravu Lep pozdrav, za njim                ni ločila. Če zapišemo Lepo te pozdravljam, naredimo piko                  na koncu pozdrava.

• podpis.

Kadar se pisno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem ..., napišemo NEURADNO prošnjo.

Opravičilo izrečemo, kadar česa ne moremo narediti ali naredimo kaj narobe. 

Primeri:

• Žal mi je.
• Oprostite!
• Oprostite, ne razumem navodila.
• Opravičujem se, ker zamujam.

Opravičimo se lahko tudi nebesedno.

Opravičilo lahko tudi napišemo. Pisno opravičilo ima pet delov:

• kraj in datum pisanja,
• nagovor naslovnika,
• vsebino,
• pozdrav,
• podpis sporočevalca.